Sodelavci ISS_RLB
Rebeka Lucijana Berčič
Ustanoviteljica in direktorica Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo RLB je dr. Rebeka Lucijana Berčič (RLB), dr. vet. med., ki je že tekom študija Veterinarske medicine, Filozofije, doktorskega študija Biomedicine (smer Biokemija in Molekularna biologija) ter različnih smeri podoktorskega raziskovanja začela preučevati epidemiološke, mikrobiološke, genetske ter s prehrano povezane vidike bakterijskih, virusnih in parazitarnih bolezni domačih živali, še posebej sviloprejk.
RLB se je o svilogojstvu praktično izobraževala na vodilnem evropskem inštitutu za svilogojstvo: CREA, Centro di Ricerca per l’Agricoltura e Ambiente (CREA-AA) Laboratorio di Gelsibachicoltura di Padova, Italia, ter pridobila tudi potrdilo o izobraževanju. S CREA-AA ima vzpostavljeno redno sodelovanje, prav tako sodeluje s Serinnovation: the new way of producing Italian Silk (https://serinnovation.it/en/2021-10-14-symposium-maribor/).
Rebeka Lucijana Berčič je bila:
- vodilni madžarski partner bilateralnega, madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta (1.1.2016-31.08.2021; OTKA SNN 116993 – ARRS N1-0041).
- Dosegla je 100/100 točk pri prijavi projekta EIP (Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP (PRPV 14.20 (EIP), 2_04b), ki je bil razpisan z javnim razpisom v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
- Kot podoktorska raziskovalka je bila vključena tudi v več slovenskih in evropskih raziskovalnih projektov, v okviru katerih je preučevala različne epidemiološke, imunološke, virološke, bakteriološke in parazitarne patogene dejavnike povzročanja bolezni in preučevanja zdravstvenega varstva v velikih rejah domačih živali:
- V okviru raziskovalnega projekta ASKLEPIOS (EU FP7 602825) je od junija 2014 do maja 2016 preučevala dejavnike protivirusnega zdravljenja bolezni stekline in-vitro in in-vivo.
- V okviru raziskovalnega projekta EDENEXT (EU FP7 261504) je od julija 2011 do maja 2016 preučevala virulence in patogeneze različnih virusnih linij glede na zmožnost povzročanja hudih oblik nevroinvazivnih obolenj.
- V okviru raziskovalnega projekta VECTORIE (EU FP7 621466) je od julija 2011 do junija 2013 sodelovala pri določanju potencialnih molekularnih virulenčnih markerjev virusa West Nile (in-vitro in in-vivo) ter pri epidemioloških molekularno-bioloških raziskavah razširjenosti virusov.
- Kot postdoktorska raziskovalka je v okviru projekta (ARRS J4-2020 (C)) “Molekularna analiza imunskega odziva in interakcij ob hkratnih okužbah z aviarnimi mikoplazmami in virusi” od junija 2009 do avgusta 2010 sodelovala pri raziskavah vpliva ko-infekcije nasproti posamezne ali ločenih infekcij (in vivo in in vitro) z različnimi bakterijami in virusi na gostiteljske celice; molekularnih osnov interakcij nevraminidaz in hemaglutininov; dinamike rasti in razmnoževanja mikroorganizmov ter preiskavah razlik v izražanju genov, kodirajočih različne imunološke molekule, v različnih tkivih zarodkov.
- Kot konzultantka v WHO FAO/IAEA, Seibersdorf Laboratories, Austria, je od februarja 2008 do julija 2008 sodelovala pri pilotnem projektu za sledečo raziskavo “Genetic variation on the control of resistance to infectious diseases to improve productivity in small ruminants“. Preučevala je “Single Nucleotide Polymorphism (SNPs)”, povezane z različno odpornostjo dveh ras ovc (Dorper in Red Massai) na parazite nematode.
- Na University of Veterinary Medicine, Vienna, Austria, je od decembra 2018 do aprila 2019 kot zaposlena raziskovalka sodelovala pri sekvenciranju in analizi genoma Lednice orthobunyavirus, pri čemer je bil poudarek na iskanju mutacij, ki povzročajo večjo patogenost virusa.
RLB je na tematiko svilogojstva, virusov ter bakterij avtorica in soavtorica več izvirnih znanstvenih člankov, ustnih prispevkov na konferencah, povzetkov znanstvenih prispevkov na konferencah v obliki plakatov ter poljudnih člankov. Na temo svilogojstva in svilarstva je organizirala simpozij, pet strokovnih posvetov, začetni tečaj svilogojstva ter naravoslovno-umetniško razstavo ISS_RLB Laboratorij: Sviloprejke in Svilogojstvo. RLB ima na področju svilogojstva opravljenih več kot 90 svetovanj, predavala je na Simpoziju o agrobiodiverziteti kulturnih rastlin na sejmu AGRA 2019 (v okviru posveta ekoloških kmetov na temo Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi). Kot intervjuvanec je RLB razširjala tematiko svilogojstva v osrednji tematiki ene od Sobotnih prilog časopisa Večer, 2x reviji Pomagaj si sam, v RTV SLO televizijskem prispevku Ugriznimo znanost, dvakrat v oddaji RTV SLO Ljudje in zemlja, Tedniku in radijski oddaji RTV SLO Radio Prvi na obisku, Radiu Prlek in Televiziji NET. RLB je bila na temo slovenskega svilogojstva intervjuvanka v prispevku na MMC RTV SLO ter STA. Delo in sodelovanje z ISS RLB je bilo omenjeno tudi v drugih prispevkih časopisa Večer, Dela, Večerovi časopisni prilogi Štajerc, Vestniku, v oddaji Cikel iz naših krajev Radia Ognjišče, publikaciji Maje Ščuka z naslovom Brinko in ena kraška dogodivščina. S sodelovanjem dr. Rebeke Lucijane Berčič in prof. Dr. Tamasa Bakonyija (UV BP HU) je študentka arhitekture izdelala načrt za kmetijski objekt svilogojnico. RLB in MBV sta nudili tehnično in strokovno pomoč pri postavitvi razstave »Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja«, posvečene štirideseti obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in stotrideseti obletnici obstoja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Maja Botolin Vaupotič
Maja Botolin Vaupotič, profesorica biologije in kemije iz Velike Nedelje, z lastnim referenčnim, štiriletnim, obsežnejšim (delno kolekcijskim) nasadom okoli 100 klasičnih svilogojskih sort ter starih slovenskih genotipov murv sodeluje pri kontrolni in primerjalni analizi listnih proteinov murv v povezavi z rastjo na določeni geografski talni podlagi, zdravstvenim stanjem sviloprejk in kakovostjo svilenih zapredkov.
Sodelovala je v raziskovalnem projektu, v okviru katerega smo preučevali, kakšno svilo lahko pridelamo iz starih genotipov slovenskih murv, pri čemer je velikodušno testirala številne stare murve v Veliki Nedelji in Ormoških lagunah ter potrdila, da z njihovimi listi lahko pridelamo svilo najvišje kvalitete.
Maja Botolin Vaupotič kot ena vodilnih strokovnih sodelavk Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo RLB zagotavlja strokovni nadzor nad sušenjem kokonov ter analizo (cenitvijo) kvalitete kokonov. Preizkuša različne načine odvijanja niti iz svilenih zapredkov, pridelavo različnih tipov svilene niti, pridelavo svilenega predena iz celotnih, intaktnih svilenih zapredkov ter analizo barvanja ročno odvitih svilenih niti z naravnimi in umetnimi barvili.
Maja Botolin Vaupotič se prav tako ukvarja s standardizacijo različnih tipov svilene niti ter analizo možnosti uporabe surove svilene niti za končne izdelke iz svile.
MURVINA ZGODBA
Moje navdušenje nad sviloprejkami se je začelo konec leta 2018, ko sem v časopisu prebrala intervju z dr. Rebeko Lucijano Berčič. Edina murva, ki smo jo imeli zasajeno ob hiši, se mi je zdela zadosten razlog, da ji pišem in zaprosim za nekaj jajčec sviloprejk spomladi, ko bo naša murva vzbrstela. Zimski čas sem nato izkoristila za iskanje literature na to temo in rečem lahko, da je ni bilo prav veliko. Posebno zanimanje so mi zbudili stari zapisi, objavljeni pred 160 leti v Kmetijskih in rokodelskih novicah, pa tudi »učbeniki«, pisani v slovenskem jeziku iz začetka 20. stoletja, so se pri prvi reji izkazali za uporabne.
Leta 2019 sem tako, ob sprotnem zapisovanju in fotografiranju, vzgojila svoje prve kokone, v jesenskem času pa dodatno zasadila 100 murvovih dreves. Ker v okviru svojega dela na Rdečem križu v Ormožu organiziram poletne raziskovalne dneve z naravoslovnimi vsebinami, s šolami sodelujem pri dnevih dejavnosti, v vrtcu pa vodim krožek Mali raziskovalec, so sviloprejke že v tem šolskem letu našle svoj prostor tudi v okviru teh dejavnosti.
In če so pomladansko – poletni meseci namenjeni vzgoji sviloprejk in tekanju od murve do murve v skrbi za hrano ličinkam, so jesensko – zimski namenjeni iskanju podatkov o predelavi kokonov, preizkušanju raznih postopkov predelave in pogovorom o murvah, tudi v ormoški knjižnici, s katero sodelujem kot predavateljica v okviru njihovega večletnega projekta Četrtkovi zeleni popoldnevi.
Svilena nit, ki jo odvijam ročno, je odvita po tradicionalnem postopku, ki ga uporabljajo v Dalmaciji, murve pa so, kot ugotavljam zadnja tri leta, v okolju kjer živim, še vedno pogosta drevesa kmečkih dvorišč. V letu 2021 sem si jih ogledala kar nekaj, tudi takšnih večjih dimenzij in se pogovarjala z njihovimi lastniki. Vse imajo skupno točko – za vsakim drevesom stoji zgodba iz preteklosti, običajno nežna in lepa, včasih hudomušna. Vsaka posebej me navdušuje v tolikšni meri, da je pred menoj že novi izziv – zapisati »zgodbe murv« iz Velike Nedelje in okolice ter tudi na tak način obuditi že pozabljeno.
Maja Botolin Vaupotič, prof. biol. in kem.
Velika Nedelja, december 2021
Tamas Bakonyi
Prof. dr. Tamas Bakonyi, dr. vet. med., spec. virol. in epidem., svetuje o tehnologiji reje sviloprejk, molekularni diagnostiki virusnih bolezni sviloprejk, epidemiološki analizi dinamike virusnih okužb v rejah sviloprejk in razvoju testa LAMP za hitro in enostavno detekcijo virusa BmNPV.
Tina Rožanec
Družina Rožanec-Šeme s 520 m visoko-ležečim nasadom okoli 200 klasičnih svilogojskih sort murv v Osrednjeslovenski regiji sodeluje pri analizi murv v povezavi z rastjo na določeni geografski višini in talni podlagi, zdravstvenim stanjem sviloprejk in kvaliteto svilenih zapredkov. Njihov izjemen kolekcijski nasad murv obsega tako sejance slovenskih, madžarskih in poljskih murv kot tudi potaknjence sodobnih italijanskih svilogojskih sorte ter cepljenih murv iz Evrope. Alberta Rožanec prav tako preizkuša različne načine polavtomatskega odvijanja svilenih kokonov ter pridobivanja svilene niti.
Za projekt svilogojstva so se odločili, ker jim celotna zadeva od vzgoje in sajenja murv, do gojenja sviloprejk ter razvijanja kokonov predstavlja izziv in sprostitev.
Marko Furlanič
Marko Furlanič, svilogojec iz Bošamarina pri Kopru, z referenčnim nasadom okoli 700 klasičnih svilogojskih sort murv sodeluje pri analizi listnih proteinov murv v povezavi z rastjo dreves na določeni geografski talni podlagi, zdravstvenim stanjem sviloprejk in kvaliteto svilenih zapredkov.
Mirjam in Valentin Lapanja Furlan
Mirjam in Valentin Lapanja Furlan iz Preserij na Krasu z dvoletnim nasadom okoli 200 klasičnih svilogojskih sort murv sodelujeta pri analizi listnih proteinov murv v povezavi z rastjo na določeni geografski talni podlag, zdravstvenim stanjem sviloprejk in proteinsko vsebnostjo svilenih zapredkov.
Mirjam in Valentin se veselita novega življenja na njuni Brajdi in novih izzivov v prihodnosti. Sodelovanje si zamišljata predvsem kot projekt, v katerem se bomo učili in učili druge, izmenjali izkušnje, se povezovali na lokalnem nivoju in globalno, delovali ekološko, trajnostno ter vključevali mlade in starejše generacije. Njun moto je predvsem živeti z naravo in zanjo, skozi letne čase in življenjske cikle.
Bojana Kovačič Zemljič
Oblikovalka Bojana Kovačič Zemljič se ukvarja predvsem z oblikovanjem nakita. Leta 2008 je v središču mesta Maribor ustanovila galerijo E2RD DIZAJN, v kateri združuje tako atelje za oblikovanje kakor tudi galerijski del, v katerem se predstavljajo priznani, predvsem slovenski likovni umetniki.
Oblikovalka Bojana Kovačič Zemljič pri svojem delu vseskozi preizkuša nove materiale za oblikovanje; in če se le da, se povezuje z lokalnimi obrtniki in ponudniki storitev. V zadnjem času intenzivno raziskuje trajnostne materiale na področju 3D oblikovanja, od leta 2019 pa se poglobljeno ukvarja tudi z raziskovanjem oblikovanja iz niti. V sodelovanju z Idrijsko šolo čipke je razvila certificirano linijo avtorskega nakita Venera, že dve leti pa za oblikovanje nakita preizkuša tudi možnost uporabe svilene niti.
Avtorica nakita je skozi svoje mnoge projekte – od sodelovanja s hollywoodsko filmsko hišo, ko je za film Nina (2016) oblikovala nakit za glavno igralko Zoe Saldana, ki je igrala jazz pevko Nino Simon – do sodelovanja z Edwardom Clugom, svetovno priznanim baletnim koreografom, razvila poseben estetski čut, predvsem pa s svojim odprtim pristopom in željo po napredku, izobraževanju, razvoju in sodelovanju vedno išče nove izzive.
Bojana Kovačič Zemljič sodeluje pri preizkušanju uporabe dreves murv v mestnem svilogojstvu in nišnem svilarstvu. V svoji galeriji sredi mesta goji različne genotipe dreves murv v velikih loncih ter spremlja odzivanje različnih genotipov dreves murv na prostorsko omejene možnosti rasti, morebitne »mestne stresorje« in vrednost listnih metabolitov murv. Preizkuša, kakšne rešitve bi lahko našli za boljšo rast dreves murv v velikih loncih, še posebej glede ugodne proteinske sestave listov, ki ima velik vpliv na kvaliteto svilenih zapredkov. V svoji galeriji z razstavami na tematiko murv, svilogojstva in izdelkov iz različnih tipov svilenih niti umetniško plemeniti razstavni prostor, predvsem pa sodeluje pri predstaviti pomena sodobnega svilogojstva na Slovenskem, tako iz umetniškega kakor tudi poslovnega vidika.
Junija leta 2022 je v svoji galeriji E2RD DIZAJN skupaj z ISS_RLB priredila razstavo ISS_RLB LABORATORIJ: sviloprejke & svilogojstvo ter odprla povsem novo paradigmo mestnega svilogojstva in svilarstva tudi v svetovnem merilu. Po gojenju sviloprejk v galeriji E2RD je v okviru analize uporabe končnih produktov svilogojstva in svilarstva preizkušala kvaliteto svilenih niti na podlagi različnih dizajnov, vezanih na tip, debelino, kvaliteto in strukturo združenih niti. Rezultati in znanje, pridobljeno v okviru te razstave, so bili in še bodo razstavljeni in predstavljeni širši javnosti z namenom osveščanja o pomembnosti lokalnega svilogojstva in določenih nišnih segmentov butičnega mestnega svilarstva, predvsem pa trajnostne pridelave svilenih kokonov.
Primož Mihevc
Primož Mihevc je samostojni kulturni delavec, tehnolog na področju uprizoritvenih umetnosti, oblikovalec lesa in kovine. V njegovi domači delavnici nastajajo unikatni izdelki, ki združujejo inovativne pristope, področje umetnosti, igre in izražanje skozi različne materiale. Več kot desetletje deluje na področju uprizoritvenih umetnosti, izdeluje scenografije, lutke in igrala predvsem za otroke doma in v tujini. Je navdušen čebelar, ekolog in ljubitelj vrtnarjenja.
Primož Mihevc je vodilni strokovni sodelavec ISS RLB na področju predelave murvovega lesa. Zagotavlja strokovni nadzor nad sečnjo in cenitvijo murvovega lesa, preizkuša različne načine sušenja lesa ter njegovo predelavo v različne tipe končnih oblikovalskih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Kot tehnolog teoretično in praktično sodeluje tudi pri iskanju rešitev za različno oblikovana nosilna ogrodja, primerna za dvodimenzionalno (plosko) tkanje sviloprejk.
Teja K. Lozar in Manica K. Musil
Teja K. Lozar in Manica K. Musil
Teja K. Lozar deluje kot arhitektka, oblikovalka in umetnica. Aktivna je na različnih področjih vizualnega ustvarjanja. Loteva se tako prostorskih postavitev kot produktnega oblikovanja, oblikovanja razstav, vodenja delavnic ustvarjanja s tekstilom ter projektov z vključevanjem tekstilne umetnosti. Večkrat je sodelovala na razstavah v Sloveniji in tujini ter bila nagrajena na Mesecu oblikovanja v Ljubljani. Predvsem jo nagovarja razvijanje in oblikovanje uporabnih predmetov ter umetniških objektov, ki v sebi nosijo zgodbe nečesa neminljivega.
Manica K. Musil se je rodila na Ptuju. Sprva je želela študirati klavir, vendar se je kmalu usmerila na druga področja, predvsem na arhitekturo. Po rojstvu prvega otroka (od treh) je razširila ustvarjalno delovanje in se lotila pisanja zgodbic. Med letoma 2011 in 2021 je pri različnih uglednih slovenskih založbah izdala 13 slikanic. Njene knjige so vse bolj razširjene in prevedene v več̌ jezikov, najdete jih v Sloveniji, na Kitajskem, v Pakistanu, Turčiji, Španiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Braziliji, Indiji, Rusiji, ZDA, na Hrvaškem, Češkem, v Združenih arabskih emiratih in Južni Koreji.
Teja K. Lozar in Manica K. Musil sta soustanoviteljici skupine Mikrourbanika, ki se ukvarja s kulturo urbanega prostora. Skupaj sta zasnovali in izpeljali že več prostorskih projektov, večinoma s sodelovanjem mariborskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Cilj projektov je bila vedno razstava likovnih izdelkov kot sodobna prostorska postavitev na zunanjem mestnem prostoru. Pri več projektih sta pri ustvarjanju vključevali tekstil. Realizirani projekti: Mali arhitekti, Čarobni svinčnik, Vilin klobčič, Rusice, Pišeki, Urbani travnik, Rdeča nit.
Zgodba sviloprejk ju je nagovorila pri skupnem arhitekturnem projektu, kjer sta začeli spoznavati svet sviloprejstva zaradi nekdanjega drevoreda murv na Gregorčičevi ulici v Mariboru. Ker se obe ukvarjata s tekstilom, ju je svilogojstvo in fenomen zapredanja sviloprejk očaral. Kot arhitektki ju navdušuje možnost ustvarjanja s svileno nitjo oz. tudi ploskovnega tkanja s sviloprejkami, vsaka na svojem področju, oblikovanje in ilustracija, vidita možnost ustvarjanja na to temo.
Za razstavo sviloprejk v galeriji E2RD v Mariboru sta pripravili konstrukcije, na katerih bo prikazano ploskovno tkanje s sviloprejkami.